Prisluhnite predstavitvi!



 

Vrednote in motivi


Vrednote

Vrednote so neke vrste cilji oziroma ideali, ki jih visoko cenimo in si k njim prizadevamo. So jasne predstave o tem, kaj je za posameznika vredno in zaželeno. Vrednote delujejo s svojo privlačnostjo podobno kot magnet. V človekovem življenju delujejo kot kompas, po katerem se ravnate v vsakdanjih situacijah in po njih uravnavate in usmerjate svoje obnašanje. Vodijo vaše vedenje, vplivajo na stališča in na vaše odločitve in kako živite življenje.

 

Vrednote in delo
Vrednote se kažejo tudi pri delu in drugih aktivnostih. Dajejo odgovor na to, za kaj se čutite poklicani, kaj vas motivira in je tisto, kar iščete pri delu. Dve osebi z enakimi zmožnostmi lahko iščeta popolnoma različno delovno okolje, ker ju vodijo različne vrednote in motivi. Tudi če imate znanje in veščine za opravljanje nekega dela, boste na dolgi rok nezadovoljni, če delo in vaša kariera nista v skladu z vašimi vrednotami, zato lahko izgubite interes za delo. Obenem so vrednote tudi ključna sestavina vaših kompetenc.
Če prepoznate svoje vrednote vnaprej, boste ustrezno načrtovali svojo poklicno pot in izbiro zaposlitve, zato da bi dosegli čim večje zadovoljstvo pri delu. To je zelo pomembno, saj preživite veliko časa na delovnem mestu, zato ima zadovoljstvo pri delu velik vpliv na to, kako se na splošno počutite v življenju. Če pa vam delo ne zagotavlja tega, morate poiskati druge načine za njihovo izpolnitev. Res pa je tudi, da se boste morebiti nekaterih vrednot oziroma njihove pomembnosti zavedli šele na konkretnem delovnem mestu, ko boste soočeni z opravljanjem določenih delovnih nalog in funkcij.
Tudi organizacije imajo svoj svet vrednot. Pri iskanju zaposlitve v določeni organizaciji razmišljajte tudi o tem, kako lahko svoje osebne vrednote približate in uskladite z organizacijskimi vrednotami. Če bo razkorak prevelik, vam organizacijska kultura ne bo ustrezala in boste v takšnem delovnem okolju postali nezadovoljni.

Kaj je tisto, kar vam največ pomeni
Pri načrtovanju kariere in iskanju zaposlitve morate razmisliti, kako se vaše pomembne vrednote prenesejo v svet dela. Z oceno lastnih vrednot boste lažje presodili, katere lastnosti dela so za vas pomembne, lažje izbrali poklicno pot, ki je v skladu z njimi, in se verjetno bolje počutili pri opravljanju takšnega dela. Velikokrat je težko najti zaposlitev, ki bi zadovoljila vse vaše vrednote. Potrudite se, da bo vsaj tiste ključne, od katerih ne želite odstopati.


Nekatere od vrednot so naštete v tabeli:

delavnost

mir

resnica

varnost

denar

otroci

samoizpopolnjevanje

vera

družinska sreča

patriotizem

spolnost

tveganje

enakost

politični uspeh

svoboda

zabava

kultura

poštenje

udobno življenje

zdravje

lepota

privlačnost

ugled

znanje

ljubezen

red

ustvarjanje

zvestoba

Razmišljajte o njih z vidika dela, npr. svoboda – možnost, da sami načrtujete delovni čas in delovne naloge; zabava – najti užitek in veselje v delu, ugled – delovno mesto, ki je občudovano in spoštovano, varnost – občutek, da imate stabilno zaposlitev oziroma jo lahko dobite ipd.


Vprašanja za razmislek
• Katere od teh vrednot najbolj veljajo za vas?
• Kako zelo pomembne so za vas?
• Vam je delo, ki ste ga doslej opravljali, omogočilo uresničevanje teh vrednot?
• Katere so tiste ključne vrednote, brez katerih ne more biti delo za vas nikakor zadovoljujoče?
 

Vrednote se lahko spreminjajo na podlagi življenjskih izkušenj in okoliščin. To, kar je za vas pomembno v tem trenutku, se lahko s časom tudi spremeni.
Na primer:
Peter je želel dobro plačano in ugledno zaposlitev in dolga leta je bil zadovoljen s tem. Kasneje se je odločil za zamenjavo zaposlitve, saj je želel biti več časa z otroki. Čeprav slabše plačana služba, mu je zdaj nudila več zadovoljstva, ker je lahko preživel več časa z družino.
Za Boštjana ni bilo delo v nasprotju z njegovimi vrednotami, temveč organizacija, v kateri je delal. Kljub zagotovljeni in dobro plačani službi se je odločil za samozaposlitev, ker je bila organizacija, v kateri je delal, preveč rigidna. Vrednote organizacije niso bile v skladu z njegovimi in počutil se je utesnjenega. Čeprav sedaj dela več in je včasih prisotno tudi nekaj negotovosti glede prihodnosti, je njegovo zadovoljstvo večje.

Potrebe in motivi

Poleg vrednot, ki vas privlačijo, pa na vaše vedenje vplivajo tudi potrebe in motivi, ki vas potiskajo in spodbujajo v akcijo.

Primer: lakota vas sili, da si poiščete hrano; po tem, ko ste preležali gripo sami doma, vas privlačijo kraji, kjer si najdete družbo in klepetate s prijatelji.

Motivi skupaj z vrednotami vodijo naše delovanje in so zato pomemben element razvoja kariere.

Motivacijski cikel
Motivi se ravnajo po motivacijskem ciklu. Ko se pojavi neravnovesje, nastane potreba, motiv za akcijo, ki vas usmeri k stvarem, osebam in dejavnostim. Te vam omogočajo zadovoljitev potreb oziroma ponovno vzpostavitev ravnotežja. Če na primer učitelj učenca nikoli ne pohvali, se pojavi potreba po uveljavljanju, ki se lahko kaže v učenčevem nenavadnem vedenju. Ko učitelj učenca pohvali, se doseže cilj, vzpostavi se ravnotežje.

Hierarhija motivov
Na človeka hkrati deluje več motivov, ki pa niso vsi enako močni. Med njimi obstaja hierarhija. Nekatere je treba bolj nujno zadovoljiti kot druge. Šele ko dosežete neko raven zadovoljenih motivov na nižji ravni, lahko težite k vedno višjim motivom. Najbolj znana hierarhija motivov po Abrahamu Maslowu navaja pet ravni motivov, od fizioloških potreb, potreb po varnosti, ljubezni, ugledu do »potreb bivanja« - uresničevanje svojih potencialov in talentov, samoaktualizacije, samoizpopolnjevanja.

Dinamika motivov
V vsakodnevnih situacijah pogosto deluje na vas več motivov hkrati. Vsi ti različni motivi niso vedno usklajeni. Lahko pride do nasprotja motivov, kadar za nečim težite, a ste v sebi razdvojeni, ker si več motivov nasprotuje. Na primer, delavec si želi zamenjati zaposlitev, a ga je strah, da v novem poklicu ne bo uspešen. Do frustracij lahko pride tudi zaradi omejitev in ovir v okolju, ki vam preprečujejo delovanje in doseganje cilja. Na primer, delavec si želi zamenjati zaposlitev, a ni prostih delovnih mest.

Nasprotje med potrebami in vrednotami
Temeljne potrebe, kot so na primer lakota, utrujenost, bolečina, lahko prisilijo človeka, da ravna v nasprotju s svojimi vrednotami. Trenutna potreba po zabavi povzroči, da ostanete na zabavi pozno v noč, čeprav veste, da se naslednji dan ne boste mogli pohvaliti z delavnostjo, ki jo sicer cenite. Potrebe usmerjajo k hitremu zadovoljstvu, medtem ko vrednote krepijo samopodobo in naletijo na odobravanje okolice.

Delovni motivi

povedo, kaj človeka motivira v delovni situaciji. Eden od raziskovalcev delovne motivacije, Frederick Herzberg, je delovne motive razdelil v dve veliki področji:

1. notranji motivatorji, ki so vezani na vsebino dela: dosežki, priznanje, delovne naloge. Če so prisotni, vas motivirajo, če pa jih ni, niste zadovoljni, kar pa ne pomeni nujno, da ste tudi nezadovoljni;

2. zunanji motivatorji, ki so vezani na zunanji kontekst dela: delovno okolje, supervizija, plača. Če jih ni, vas njihova odsotnost demotivira in povzroča nezadovoljstvo. Kadar pa so prisotni, lahko ne delujejo na vas ali pa vas lahko motivirajo.

Vprašalnik motivi

Če želite ugotoviti, ali za vas veljajo notranji ali zunanji motivi pri delu, izpolnite vprašalnik.

Vprašalnik ni psihološki test, je le samoocena in je primern za razmislek o sebi.
 
Vprašalnik motivi

Naprej


Na vrh